Združene države Amerike so sredi napetega konca tedna izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Predsednik Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA upravljale z državo, dokler ne bo vzpostavljen varen in urejen prehod oblasti. Zaradi drastičnega posega so svetovni trgi v ponedeljek zjutraj odreagirali mešano; cena zlata je presegla 4.350 dolarjev, srebro se je podražilo na 75,40 dolarja, medtem ko so se cene nafte tipa WTI stabilizirale okoli 57 dolarjev za sod. Dogajanje je povzročilo precejšnjo negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo geopolitične posledice ameriškega enostranskega ukrepanja brez odobritve kongresa. Medtem ko je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica in zavrnila ameriško »spremembo režima«, je Trump zagrozil z novimi vojaškimi posredovanji, če njegove zahteve ne bodo izpolnjene. Ameriška administracija pod vodstvom državnega sekretarja Marca Rubia napoveduje uporabo naftnih vzvodov za pritisk na politične spremembe v regiji, kar bi dolgoročno lahko vplivalo na svetovno ponudbo energentov.

Azijske borze so teden začele z občutno rastjo, medtem ko so se svetovni trgi odzvali na novico o ameriški zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura med vikendom. Indeksa v Tokiu in Seulu sta dosegla rekordne vrednosti, saj so vlagatelji ocenjevali dolgoročne posledice političnih sprememb v Venezueli na svetovno energetsko stabilnost. Čeprav so se cene surove nafte sprva le rahlo zvišale, so plemenite kovine, vključno z zlatom, srebrom in platino, zabeležile strmo rast, saj so vlagatelji v času geopolitične negotovosti iskali varna zatočišča. Analitiki opozarjajo, da je venezuelska naftna industrija po letih mednarodnih sankcij in slabega upravljanja v izjemno slabem stanju. Čeprav bi država lahko na dolgi rok podvojila ali celo potrojila trenutno proizvodnjo, ki znaša približno 1,1 milijona sodčkov na dan, bodo za vrnitev na zgodovinske ravni potrebna leta obsežnih investicij. Kljub temu so finančni trgi burno reagirali na ameriško posredovanje, kar je povzročilo premike tako na delniških kot surovinskih trgih po vsem svetu.

Cene zlata so se na svetovnih trgih znižale, medtem ko so se cene srebra povišale. Na blagovni borzi COMEX v New Yorku se je cena zlata za trojsko unčo znižala za 2 dolarja in je znašala 3.343,3 dolarja. Po drugi strani se je cena srebra povečala za 0,16 dolarja in je dosegla 38,47 dolarja. Ta gibanja cen odražajo nihanja na trgih plemenitih kovin, pri čemer so terminske pogodbe za zlato zabeležile padec, kljub temu pa je vrednost srebra narasla.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Cene plemenitih kovin bodo po napovedih analitikov banke ING v letu 2026 dosegle nove rekordne vrednosti. Glavni dejavniki, ki spodbujajo bikovski trend na trgu zlata, vključujejo neprekinjene nakupe centralnih bank, pričakovano znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) ter šibkejši ameriški dolar. Analitiki pričakujejo, da bo povprečna cena zlata v letu 2026 znašala približno 4.325 dolarjev za unčo, k čemur bodo prispevali tudi geopolitična tveganja in povečano povpraševanje po skladih, ki kotirajo na borzi (ETF). Trg srebra prav tako ohranja močno podporo, saj so se cene v zadnjem obdobju znatno zvišale, kar odraža širše zaupanje vlagateljev v plemenite kovine kot varno zatočišče v času svetovne negotovosti. Poleg monetarne politike Združenih držav Amerike na trg vplivajo tudi trgovinski spori pod vodstvom predsednika Trumpa in vprašanja glede neodvisnosti Feda. Vlagateljem se svetuje previdnost, saj visoka nihajnost cen zahteva strateško prilagajanje portfeljev v prihodnjih dveh letih.

Finančni trgi so se v začetku leta 2026 odzvali na stopnjevanje geopolitičnih napetosti po ameriškem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Nicolása Madura. Dogodek je povzročil mešane odzive na borzah; medtem ko so delniški indeksi v Tokiu in Seulu dosegli nove rekordne vrednosti, so se cene surovin in plemenitih kovin znatno zvišale. Zlato se je podražilo za dva odstotka, srebro in platina pa sta poskočila za šest odstotkov, saj vlagatelji v času negotovosti iščejo varna zatočišča. Cene nafte so prav tako zabeležile rast, čeprav analitiki opozarjajo, da bo za obnovo zanemarjene venezuelske naftne industrije potrebnih več let investicij. Na valutnih trgih se je ameriški dolar okrepil zaradi statusa varne valute, kar je povzročilo padec britanskega funta pod raven 1,3450 USD. Hkrati je kripto trg zabeležil izjemno rast, ki so jo vodili žetoni z memi, kot sta Dogecoin in Pepe. Slednji je v enem tednu pridobil več kot 64 odstotkov vrednosti. Bitcoin se je kljub začetnemu pritisku stabiliziral nad 91.000 dolarji, kar kaže na povečano špekulativno dejavnost v luči novih globalnih pretresov. Trgovci pozorno spremljajo nadaljnji razvoj dogodkov v Južni Ameriki, saj bi dolgotrajnejša nestabilnost lahko močno vplivala na dobavne verige energentov.

Borza Chicago Mercantile Exchange (CME) je v zadnjih dneh leta 2025 zvišala maržne zahteve za terminske pogodbe na plemenite kovine, kar je sprožilo buren odziv na finančnih trgih. Zaradi te odločitve so cene srebra v enem dnevu padle za več kot devet odstotkov, medtem ko se je promptna cena srebra znižala za pet dolarjev. Podobne pritiske so občutile tudi druge plemenite kovine; zlato je izgubilo 50 dolarjev glede na dnevni vrh, paladij pa je strmoglavil za sedem odstotkov. Kljub trenutnemu popravku cen srebro na letni ravni še vedno beleži izjemno, več kot 150-odstotno rast, kar predstavlja najmočnejše leto za to kovino v zgodovini. Na valutnih trgih britanski funt ostaja pod pritiskom v razmerju do ameriškega dolarja, saj se par GBP/USD giblje okoli vrednosti 1,3460, kar nakazuje na slabljenje bikovskega trenda. Hkrati kriptovaluta cardano (ADA) kaže znake okrevanja po padcu na kritično podporno raven 0,35 dolarja. Tehnični kazalniki nakazujejo na morebiten 40-odstotni odboj vrednosti do januarja 2026, če bo digitalnemu sredstvu uspelo prebiti odporno raven pri 0,43 dolarja. Trgi plemenitih kovin in digitalnih naložb tako vstopajo v novo leto v znamenju povečane volatilnosti in prilagajanja regulatornim spremembam na vodilnih svetovnih borzah.

Cene zlata, srebra in platine so poskočile na rekordne vrednosti, s čimer se je okrepil zgodovinski konec leta za plemenite kovine.

Delnice ameriškega podjetja American Eagle (AEO) so prejšnji teden zabeležile 15-odstotni skok, potem ko je trgovec objavil sodelovanje z igralko Sydney Sweeney. Vlagatelji so pozitivno sprejeli kampanjo, kar je privedlo do rasti delnic, ki so v sredo zaključile pri 10,82 dolarja. Medtem je cena zlata (XAU/USD) v četrtek med evropskim trgovanjem zdrsnila za skoraj 0,7 % na približno 3.360 dolarjev, pri čemer ni uspelo prebiti trikotniške formacije navzgor.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Cene zlata in srebra so v petek dosegle nove rekordne vrednosti, kar je posledica povečanega povpraševanja po varnih naložbah in pričakovanj o znižanju obrestnih mer v ZDA. Cena zlata se je povzpela na 4.530,60 dolarjev za unčo, srebro pa na 75,14 dolarjev za unčo. Rast cen plemenitih kovin je spodbudila globalna gospodarska in politična negotovost.

Ozak AI ($OZ) je hitro postal eden izmed najbolj izstopajočih novih projektov, saj modeli rasti napovedujejo močno rast po kotaciji. Kljub splošnemu padcu na kripto trgu, je Ozak AI dosegel nov mejnik s 5 milijoni dolarjev, kar nakazuje na prihajajoče povečanje povpraševanja. Izgube zaradi kripto vdorov so se decembra zmanjšale za 60 %, vendar tveganja še vedno obstajajo. Vlagatelji so ob vstopu v leto 2026 pokazali drugačen pristop do kripto predprodaj. Transakcije v XRP Ledger so močno upadle.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Borzni indeksi na Wall Streetu so v letu 2025 zabeležili precejšnjo rast, ki jo je spodbudilo predvsem neusahljivo zanimanje vlagateljev za delnice podjetij s področja umetne inteligence. Kljub trgovinskim sporom pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in splošnim geopolitičnim negotovostim so ameriški trgi ohranili pozitivno smer. Poleg delnic sta visoko vrednost dosegla tudi zlato in srebro, ki sta postala zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Na drugi strani je ameriški dolar doživel najizrazitejši padec vrednosti po letu 2017. To slabljenje valute je neposredna posledica širših makroekonomskih gibanj in odzivov na ameriško zunanjetrgovinsko politiko. Prav tako svoje vrednosti ni uspela ohraniti kriptovaluta bitcoin, ki je v nasprotju s plemenitimi kovinami beležila upad. Analitiki ocenjujejo, da so trgi trenutno razpeti med tehnološkim optimizmom in strahom pred trgovinskimi vojnami.

Cena zlata je v ponedeljek zaradi geopolitičnih negotovosti dosegla novo rekordno vrednost. Cena za unčo (31,1 grama) se je povzpela na 4.420,30 ameriških dolarjev, s čimer je zlato postalo ena najbolj iskanih naložb. Strokovnjaki napovedujejo stabilne do rastoče cene do leta 2026.

Cene srebra so na svetovnih trgih dosegle zgodovinsko najvišje vrednosti, potem ko je Kitajska napovedala uvedbo izvoznih dovoljenj za to plemenito kovino. Kitajska, ki nadzoruje med 60 in 70 odstotki svetovnega trga s srebrom, bo z 1. januarjem omejila dostop do mednarodne trgovine, saj večina trenutnih izvoznikov ne izpolnjuje novih pogojev za pridobitev licenc. Ta ukrep je sprožil močno povišanje cen, ki so na borzi v Šanghaju dosegle 85 dolarjev za unčo, kar predstavlja znatno premijo v primerjavi z ameriškimi trgi. Strateški pomen srebra se povečuje zaradi izjemnega povpraševanja v industriji obnovljivih virov energije, predvsem pri proizvodnji sončnih panelov, električnih vozil ter v sektorju umetne inteligence. Povpraševanje v letu 2025 se je povečalo za 175 odstotkov, medtem ko je rudarska proizvodnja v preteklem letu narasla le za manj kot odstotek. Pomanjkanje fizičnih zalog in kitajske omejitve so povzročile globalni primanjkljaj, ki presega 200 milijonov unč, kar povzroča nestanovitnost na finančnih trgih.

Cena zlata je v zadnjih tednih dosegala rekordne vrednosti, v noči na sredo pa je prvič presegla 4.000 ameriških dolarjev za unčo (31,1 grama). Rast cene se nadaljuje že več mesecev.

V ponedeljek je cena zlata dosegla rekordno vrednost 4.383,76 dolarja za unčo na azijskih trgih. Vlagatelji pričakujejo, da bo ameriška centralna banka (Fed) znižala obrestne mere, saj podatki kažejo na ohlajanje ameriškega trga dela in inflacije. Trgovanje je potekalo v pričakovanju nadaljnjih znižanj obrestnih mer v letu 2026.

Cene srebra so se povzpele nad 50 dolarjev prvič po osemdesetih letih prejšnjega stoletja, kar sovpada z rekordno rastjo zlata, ki presega 4.000 dolarjev. Vzpon plemenitih kovin se dogaja v ozadju skrbi zaradi oslabitve ameriškega dolarja. Medtem se umetna inteligenca razvija v sektor z velikim dolgom, ki presega bančni sektor. Kljub dvomom vlagateljev, borzni indeksi dosegajo rekordne vrednosti.

Kitajski juan je prebil psihološko mejo 7 juanov za dolar in se letos okrepil za več kot 3,8 %. Predsednik Trump je izjavil, da se ameriško gospodarstvo dobro drži. Opaziti je porast 'thriftinga' in manj vračil blaga po praznikih. Trgovci na napovedovalnem trgu Polymarket napovedujejo znižanje obrestne mere z le 8 % možnosti za ohranitev.